Sindromu zapestnega prehoda oz. karpalnega kanala (latinsko Canalis carpalis) pomeni utesnitev medialnega živca v zapestju, ki oživčuje prve tri prste (palec, kazalec in sredinec) ter del prstanca, prav tako pa tudi mišice na notranji strani palca. Skozi karpalni kanal prehaja s kitami, ki upogibajo prste.
Sindrom karpalnega kanala je najbolj pogosta nevrološka težava pri ženskah srednjih let. Pojavi se tudi v nosečnosti, pri ljudeh z boleznijo ščitnice in sladkorno boleznijo ter tudi v slopu revmatoidnega artritisa. Nastane brez jasnega vzroka, kljub temu, pa povečanje opazimo pri ljudeh, ki opravljajo dolgotrajno monotono delo z rokami kot na primer šivilje, pletilje, maserji, zobozdravniki, ljudje, ki veliko uporabljajo računalniško miško in druge podobne naprave ter imajo zaradi nenehnih podobnih in ponavljajočih se gibov težave s prsti na roki.
Pri sindromu karpalnega kanala pride do izgube občutljivosti in oslabitve mišic palca. Pojavi se lahko mravljinčenje v prstih ali celo na celi dlani, bolečina, oteklina ali utrujenost prstov in dlani, ki lahko oslabi moč. Posebnost je, da mravljinčenje in odrevenelost ter spremenjen občutek za dotik nastane v vseh prsih razen v mezincu. Mravljinčenje je pogostejše ponoči in nas prebuja iz spanja. Pojavi se tudi, če zapestje dlje časa držimo v iztegnjenem položaju (npr. vožnja s kolesom), bolečina pa se lahko širi tudi po roki navzgor.
Cervikobrahialgija ali sindrom karpalnega kanala se pogosto zamenjujeta
Cervikobrahialgija je stanje draženja živčnih pletežev v spodnjem delu vratne hrbtenice, ki lahko povzroča povsem enake simptome kot sindrom karpalnega kanala. Kako določimo pravi vzrok težav?
1. sindrom karpalnega kanala se v večini primerov (v več kot 90 % primerov) pojavi enostransko, kar pomeni, da imamo težave samo z eno roko
2. sindrom karpalnega kanala v ¾ primerov prizadene ljudi, ki opravljajo ročna monotona dela dlje časa
3. v kolikor imate težave z vratno hrbtenico, obstaja velika verjetnost, da vzrok težav z rokami tiči v njej
Pomembno je poudariti, da diagnozo sindroma karpalnega kanala lahko potrdimo ali ovržemo le na podlagi operacijskega posega, ki ima lahko svoje zaplete in čas rehabilitacije. Pri draženju živčnih pletežev vratnega dela hrbtenice je dovolj, da opravimo ustrezno diagnostiko (rentgensko slikanje vratne hrbtenice, slikanje z magnetno resonanco – MRI ali slikanje z računalniško tomografijo – CT). Prav tako je pristop k zdravljenju vratnega dela hrbtenice telesu veliko bolj prijazen, saj obstaja veliko konzervativnih tehnik zdravljenja, pri čemer so najbolj učinkovite tehnike manualne medicine.
Nasvet je pripravila ekipa MOGY zdravnikov. V kolikor imate še kakšno vprašanje, nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 12 03 vsak delovnik med 8. in 18. uro. Z veseljem vam bomo svetovali.