Mravljinčenje ali parestezija imajo vzrok v draženju živčnih pletežev. Živčni končiči v koži zaznavajo dražljaje v in izven našega telesa, ki jih nato preko živčnega sistema pošljejo do možganov. Mravljinci se pojavijo takrat, ko je ena od čutih (senzoričnih) poti v človeškem telesu motena ali blokirana.
Mravljince lahko občutimo na različne načine: kot zbadanje, gomazenje, ščemenje, ščegetanje, žarenje idr. Lahko traja krajše časovno obdobje ali pa postane kronično.
Mravljince najpogosteje čutimo v:
– rokah in prstih rok,
– nogah, stopalih in prstih nog,
– po glavi in lasišču,
– po obrazu,
– na ustnicah.
Vzrokov za pojav mravljinčenja je več, najbolj pogosti pa so:
1. poškodba živca (v hrbtenici, ki so posledica obrabnih sprememb npr. stenoza spinalnega kanala, protruzija ali hernija diska, spondilolisteza, spondiloliza itd.)
2. pritisk na živce (pogosto v nosečnosti, po operativnih posegih zaradi brazgotinjenja, povečane krvne žile, okužba, tumor)
3. vnetje živcev (zaradi otekanja hrbtenjače ali možganov, oteklina zaradi virusa noric)
4. drugo: dehidracija, migrena, pik žuželke ali ugriz živali, zastrupitev, prekomerna raven vitamina B12, kemoterapija, zmanjšanje delovanje ščitnice, diabetes, multipla skleroza, možganska kap.
Glavna vzroka za kratkotrajno mravljinčenje sta:
– nerodno naslanjanje na roko ali spanje na roki, sedenje s prekrižanimi rokami. Kakor hitro spremenimo položaj, občutek mravljinčenja izzveni.
– panični napadi, ki jih izzove anksiozna motnja. Ljudje z anksiozno motnjo so nagnjeni k hiperventilaciji (prehitro in/ali pregloboko dihanje), ki lahko povzroči zastoj kisika ter s tem povzroči mravljinčenje, najbolj pogosto po obrazu in okončinah.
Glavna vzroka za kronično mravljinčenje nastanejo brez sprožilca in so znak poškodbe živcev:
– poškodbe ali obrabnih sprememb hrbtenice, nog, bokov in gležnjev, zaradi katerih pride do pritiska na živce in privede do mravljinčenja nog in stopal.
– sindrom karpalnega kanala; pri katerem gre za preobremenjenost zapestja zaradi dlje časa trajajočih, ponavljajočih se monotonih gibov, s katerim pritiskamo na živec. Več o sindromu karpalnega kanala si preberite v posebnem članku.
Kako odpravimo mravljinčenje?
Kljub temu, da samo mravljinčenje ne moremo enačiti z bolečino, pa je lahko dolgoročno to stanje lahko zelo moteče. Sami lahko poskusimo predvsem s pravilnim dihanjem, počitkom in izogibanju stresa. V večini primerov pa je za odpravo simptomov potrebna strokovna pomoč.
Tehnike manualne medicine veljajo za najbolj učinkovito tehniko zdravljenja vzrokov težav z mravljinčenjem in ponujajo hitre rešitve. Z manipulacijo v coni vzroka je mogoče odpraviti draženje živčnega pleteža, ki simptomatiko povzroča.
Nasvet je pripravila ekipa MOGY zdravnikov. V kolikor imate še kakšno vprašanje, nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 12 03 vsak delovnik med 8. in 18. uro. Z veseljem vam bomo svetovali.